Umetna inteligenca in duševno zdravje: orodje za podporo, ne nadomestilo za človeka

Avtorji

  • Erika Prijatelj TEOF, UL & Hellenic College, USA

DOI:

https://doi.org/10.35469/poligrafi.2025.506

Ključne besede:

umetna inteligenca, duševno zdravje, krščanska etika vrlin, teološka antropologija, celostna oskrba, moralni značaj

Povzetek

Nedavni napredek na področju umetne inteligence (UI) je odprl nove možnosti za oskrbo duševnega zdravja, saj omogoča razširljive in personalizirane intervencije, ki poskušajo odgovoriti na globalno pomanjkanje kliničnih virov. Kljub temu te tehnološke inovacije sprožajo globoka etična in filozofska vprašanja o naravi človeškega razvoja in vlogi tehnologije pri zdravljenju. Razprava, utemeljena na krščanski etiki vrlin in teološki antropologiji, poudarja duševno zdravje kot celosten proces, ki združuje telo, um in duha znotraj odnosnih in moralnih okvirov. Čeprav lahko UI nadgradi klinično prakso, ne more nadomestiti bistvenih moralnih, duhovnih in odnosnih dimenzij, ki sestavljajo pristno zdravljenje. Namesto tega je etična vloga UI, da dopolnjuje človeško prisotnost in razločevanje, spodbuja vrlino in celostno dobrobit, namesto da osebo omejuje na podatke ali vzorce vedenja. Raziskava se konča z zagovarjanjem interdisciplinarnih pristopov, ki zagotavljajo, da integracija UI v duševno zdravje spoštuje človeško dostojanstvo in spodbuja celovito vizijo razvoja.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Chang, Kai-Wei, Glen Coppersmith, Elad Yom-Tov, Munmun De Choudhury, and Ayah Zirikly. “Recent Advances in Natural Language Processing for Mental Health.” NPJ Digital Medicine 4, no. 1 (2021): 4. https://doi.org/10.1038/s41746-020-00357-2.

James, William. The Varieties of Religious Experience. New York: Longmans, Green & Co., 1902.

Kelly, Conor M. “Pope Francis Virtue Ethicist?” In The Moral Vision of Pope Francis, edited by Conor M. Kelly and Kristin E. Heyer, 71–95. Washington, DC: Georgetown University Press, 2024.

Kelly, Conor M. The Moral Vision of Pope Francis: Expanding the US Reception of the First Jesuit Pope, edited by Kristin E. Heyer. Washington, DC: Georgetown University Press, 2024.

Kristjánsson, Kristján. Virtues and Vices in Positive Psychology: A Philosophical Critique. Cambridge: Cambridge University Press, 2013. https://doi.org/10.1017/CBO9781139177818.

Long, Katelyn N. G., Xavier Symons, Tyler J. VanderWeele, Tracy A. Balboni, and Ronald C. Kessler. “Spirituality as a Determinant of Health: Emerging Policies, Practices, and Systems.” Health Affairs 43, no. 6 (2024): 785–792. https://doi.org/10.1377/hlthaff.2023.01643.

MacIntyre, Alasdair. After Virtue. 3rd ed. Notre Dame: University of Notre Dame Press, 2007.

Meadi, Mehrdad Rahsepar, Tomas Sillekens, Suzanne Metselaar, Anton van Balkom, Justin Bernstein, and Neeltje Batelaan. “Exploring the Ethical Challenges of Conversational AI in Mental Health Care: Scoping Review.” JMIR Mental Health 12 (February 2025): e60432. https://doi.org/10.2196/60432.

Norcross, John C., and Michael J. Lambert. “Psychotherapy Relationships That Work III.” Psychotherapy 59, no. 4 (2022): 340–353. https://doi.org/10.1037/pst0000193.

Peteet, John F. Doing the Right Thing: An Approach to Moral Issues in Mental Health Treatment. Washington, DC: American Psychiatric Association Publishing, 2004.

Platovnjak, Ivan, and Tone Svetelj. “Ancient Greek and Christian Understanding of Contemplation in Terms of a Resonant Attitude Towards the World.” Bogoslovni vestnik 82, no. 3 (2022): 623–637. https://doi.org/10.34291/BV2022/03/Platovnjak.

Platovnjak, Ivan, and Tone Svetelj. “Artificial Intelligence and Imago Dei: A New Dilemma for Philosophical and Theological Anthropology.” Bogoslovni vestnik 84, no. 4 (2024): 835–846. https://doi.org/10.34291/BV2024/04/Platovnjak.

Platovnjak, Ivan. “Meeting the Spiritual Needs of a Dying Person.” Nova prisutnost 20, no. 1 (2022): 57–72. https://doi.org/10.31192/np.20.1.4.

Terra, Mohamed, Baklola Mohamed, Shaimaa Ali, and Karim El-Bastawisy. “Opportunities, Applications, Challenges and Ethical Implications of Artificial Intelligence in Psychiatry: A Narrative Review.” The Egyptian Journal of Neurology, Psychiatry and Neurosurgery 59, no. 1 (2023): 80–110. https://doi.org/10.1186/s41983-023-00681-z.

Torous, John, and Til Wykes. “Opportunities from the Coronavirus Disease 2019 Pandemic for Transforming Psychiatric Care with Telehealth.” JAMA Psychiatry 77, no. 12 (2020): 1205–1206. https://doi.org/10.1001/jamapsychiatry.2020.1640.

Turkle, Sherry. Reclaiming Conversation: The Power of Talk in a Digital Age. New York: Penguin, 2015.

Van der Kolk, Bessel. The Body Keeps the Score: Brain, Mind, and Body in the Healing of Trauma. New York: Viking, 2014.

Vayalilkarottu, John. “Holistic Health and Well-Being: A Psycho-Spiritual/Religious and Theological Perspective.” Asian Journal of Psychiatry 5, no. 4 (December 2012): 347–350. https://doi.org/10.1016/j.ajp.2012.09.010.

Prenosi

Objavljeno

2025-12-18

Kako citirati

Prijatelj, Erika. 2025. „Umetna Inteligenca in duševno Zdravje: Orodje Za Podporo, Ne Nadomestilo Za človeka“. Poligrafi 30 (119/120):161-74. https://doi.org/10.35469/poligrafi.2025.506.

Številka

Letn. 30 Št. 119/120 (2025): Human Condition in Digital Age: Ethical, Spiritual and Social Transformations and Challenges

Rubrike

Članki

Licenca

Avtorske pravice (c) 2025 Erika Prijatelj

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.

Revija omogoča takojšen odprt dostop do svojih vsebin na podlagi načela, da prost dostop javnosti do rezultatov raziskav spodbuja večjo globalno izmenjavo znanja. Uporabniki lahko berejo, prenašajo, kopirajo, razširjajo, tiskajo, iščejo po ali povezujejo do celotnih besedil člankov ali jih uporabljajo za kakršenkoli drug zakonit namen, ne da bi za to morali pridobiti predhodno dovoljenje založnika ali avtorja.

Z oddajo prispevka se avtorji strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Avtorji obdržijo avtorske pravice in reviji podelijo pravico do prve objave, pri čemer je delo licencirano v skladu s pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva (CC BY 4.0), ki drugim omogoča delitev dela pod pogojem, da se navede avtorstvo dela in njegova prvotna objava v tej reviji.
  2. Avtorji izdajatelju podeljujejo komercialne pravice za izdajo tiskanih izvodov revije, namenjenih prodaji knjižnicam in posameznikom.
  3. Avtorji lahko sklenejo ločene, dodatne pogodbene dogovore o neizključni distribuciji objavljene različice dela v tej reviji (npr. objavo v institucionalnem repozitoriju ali v knjigi), pri čemer morajo navesti, da je bilo delo prvotno objavljeno v tej reviji.
  4. Vsi članki so shranjeni v Digitalnem repozitoriju slovenskih raziskovalnih organizacij (DiRROS) pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna (CC BY 4.0) in digitalni knjižnici slovenske nacionalne knjižnice NUK, dLib.