Religijska raznolikost in problem sistemskega rasizma v okviru globalnih migracij
študija primera tunizijske obravnave podsaharskih temnopoltih kristjanov
DOI:
https://doi.org/10.35469/poligrafi.2024.456Ključne besede:
temnopolti kristjani, religijska raznolikost, podsaharski Afričani, religija, presežno prebivalstvo, sistemski rasizem, migracije, tunizijski primerPovzetek
Članek temelji na večmesečni raziskavi procesa rasizacije podsaharskih migrantov v Tuniziji. Izhodišče naše raziskave je govor tunizijskega predsednika Kaisa Saieda iz februarja 2023. V okviru novih pogajanj z EU o podpori pri upravljanju migracij v Sredozemlju je predsednik poudaril, kako pomembno je, da Tunizija je ter ostane arabska in muslimanska. Podsaharski migranti, ki v velikem številu prihajajo v Tunizijo, so temnopolti. Številni med njimi so tudi kristjani. Tunizijski primer rasizacije migrantov je podoben dinamiki sistemskega rasizma v evropskih državah. Naša teza je, da je rasizacija del kompleksnejše dinamike, ki jo določa kapitalistični način produkcije, ki zaradi svojih notranjih protislovij hkrati zahteva in izloča človeško delovno silo. Trdimo, da so trajno izločeni presežno prebivalstvo, ki zaradi tega, ker ga kapitalistični trgi ne disciplinirajo, velja za nevarno, zato spada pod policijsko pristojnost. Ta proces policijskega obvladovanja presežnih populacij predstavlja sodobni sistemski rasizem kot poseben način državne politike, pri čemer je »rasa« rezultat omenjenega procesa ter ni določena s svojimi biološkimi, verskimi, etničnimi ali kulturnimi značilnostmi. Svojo tezo podpremo s terensko študijo. Sestavljajo jo kvalitativni intervjuji s tunizijskimi strokovnjaki in trije osebni pripovedni intervjuji s podsaharskimi migranti iz Kameruna.
Ključne besede: temnopolti kristjani, religijska raznolikost, podsaharski Afričani, religija, presežno prebivalstvo, sistemski rasizem, migracije, tunizijski primer.
Prenosi
Literatura
Badalič, Vasja. “Tunisia’s Role in the EU External Migration Policy: Crimmigration Law, Illegal Practices, and Their Impact on Human Rights.” Journal of International Migration & Integration 20 (2019): 85–100.
Balibar, Etienne. “Ali obstaja ‘neorasizem’?” Časopis za kritiko znanosti 32, št. 217/218 (2004): 115–125.
Brass, Tom. “Capitalist Unfree Labour.” Critical Sociology 35, št. 6 (2009): 743–765. https://doi.org/10.1177/0896920509343059.
Buckel, Sonja, in Jens Wissel. “State Project Europe.” International Political Sociology 4, št. 1 (2010): 33–49. https://doi.org/10.1111/j.1749-5687.2009.00089.x.
Chen, Chris. “The Limit Point of Capitalist Equality.” Endnotes 3, 2013. https://endnotes.org.uk/articles/the-limit-point-of-capitalist-equality.
Davis, Mike. Planet slumov. Ljubljana: */cf., 2009.
D’Oléon, Alice, in Charlotte Gambert. “Is Tunisia really a country of religious coexistence?” La Croix International, 22. 5. 2023. https://international.la-croix.com/news/religion/is-tunisia-really-a-country-of-religious-coexistence/17847.
Endnotes. “Misery and Debt,” Endnotes 2, 2010. https://endnotes.org.uk/articles/misery-and-debt.
Fanon, Franz. Črna koža, bele maske. Ljubljana: Studia Humanitatis, 2016.
Feyerabend, Paul. Proti metodi. Ljubljana: Studia Humanitatis, 1999.
Foucault, Michel. “Družbo je treba braniti.” Ljubljana: Studia humanitatis, 2015.
Gerstenberger, Heide. Market and Violence. Leiden: Brill, 2022.
Goldner, Loren. “Race and Enlightenment I.” Libcom, 11. 1. 2010. https://libcom.org/article/race-and-enlightenment-part-i-anti-semitism-white-supremacy-1492-1676.
Goldner, Loren. “Race and Enlightenment II.” Libcom, 12. 1. 2010. https://libcom.org/article/race-and-enlightenment-part-ii-anglo-french-enlightenment-and-beyond.
Harcourt, Bernard. The Illusion of Free Markets. Cambridge, MA: Harvard University Press, 2011.
Hartman, Saidya. Scenes of Subjection. Oxford: Oxford University Press, 1997.
Heinrich, Michael. Kritika politične ekonomije. Ljubljana: Sophia, 2013.
Jalušič, Vlasta. “Rasizem, ideologija in sovraštvo: Poskus razumevanja sodobnega rasizma in EU antirasističnih politik v luči teze o rasizmu brez rase.” Časopis za kritiko znanosti 43, št. 260 (2015): 28-43.
Jurekovič, Igor. “Islamophobia beyond explicit hate speech: analyzing the coverage of muslims in Slovenia’s public broadcasting.” Religions 15, št. 6 (2024): 1–23.
Khalifa, Ben, in Mehdi Mabrouk. “Discours sur l’immigration subsaharienne en Tunisie: le grand malentendu!” Confluences Méditerranée 2023/2 (no 125) : Tunisie : arrêt sur la transition. https://doi.org/10.58079/t9kn.
Mau, Søren. Mute Compulsion. London: Verso, 2023.
Nelson, Bruce. Irish Nationalists and the Making of the Irish Race. Princeton: Princeton University Press, 2012.
Parikh, Shreya. “Making Tunisia non-African again - Saied’s anti-Black campaign.” Review of African Political Economy, 1. 3. 2023. Dostop 27. 7. 2023. https://roape.net/2023/03/01/making-tunisia-non-african-again-saieds-anti-black-campaign/.
Pew Research Center. “Religious Composition by Country, 2010-2050.” Dostop 15. 7. 2024. https://www.pewresearch.org/religion/feature/religious-composition-by-country-2010-2050/.
U.S. Department of State. “2022 Report on International Religious Freedom: Tunisia.” Dostop 15. 7. 2024. https://www.state.gov/reports/2022-report-on-international-religious-freedom/tunisia.
Robinson, Cedric. Black Marxism. Chapel Hill, NC: The University of North Carolina Press, 2021.
Said, W. Edward. “The Clash of Definitions?” V The New Crusades; Constructing the Muslim Enemy, uredila E. Qureshi in M. A. Sells, 68–88. New York: Columbia University Press, 2003.
Surplus Club. “Trapped at a Party Where No One Likes You.” SIC 3 (2015). https://www.sicjournal.org/trapped-at-a-party-where-no-one-likes-you/index.html.
Tamas, Gaspar Miklos. Komunizem po letu 1989. Ljubljana: Sophia, 2016.
Tamma, Paola. “Europe’s ‘template’ for migration: Tunisian strongman’s racist clampdown.” Politico, 28. 8. 2023. https://www.politico.eu/article/europe-tunisia-strongman-kais-saied-curb-migration/.
Wacquant, Loic. Zapori revščine. Ljubljana: */cf., 2008.
Wilderson, Frank. “Gramsci’s Black Marx.” Social Identities 9, št. 2 (2003): 225–240. https://doi.org/10.1080/1350463032000101579.
Zalta, Anja. “Challenges facing Muslims in Europe: From secularization to the idea of ‘Euro-Islam’.” Annales: Anali za istrske in mediteranske študije. Series Historia et Sociologia 28, št. 1 (2018): 41–50. https://doi.org/10.19233/ASHS.2018.04.
Zalta, Anja. “The problem of islamophobia and its consequences as obstacles to peacebuilding in Bosnia and Herzegovina.” Annales: Anali za istrske in mediteranske študije. Series Historia et Sociologia 30, št. 3 (2020): 355–66. https://doi.org/10.19233/ASHS.2020.22.
Zorn, Jelka. “Od izjeme do norme.” Časopis za kritiko znanosti 34, št. 226 (2006): 54–73.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Primoz Krasovec, Anja Zalta
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Revija omogoča takojšen odprt dostop do svojih vsebin na podlagi načela, da prost dostop javnosti do rezultatov raziskav spodbuja večjo globalno izmenjavo znanja. Uporabniki lahko berejo, prenašajo, kopirajo, razširjajo, tiskajo, iščejo po ali povezujejo do celotnih besedil člankov ali jih uporabljajo za kakršenkoli drug zakonit namen, ne da bi za to morali pridobiti predhodno dovoljenje založnika ali avtorja.
Z oddajo prispevka se avtorji strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Avtorji obdržijo avtorske pravice in reviji podelijo pravico do prve objave, pri čemer je delo licencirano v skladu s pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva (CC BY 4.0), ki drugim omogoča delitev dela pod pogojem, da se navede avtorstvo dela in njegova prvotna objava v tej reviji.
- Avtorji izdajatelju podeljujejo komercialne pravice za izdajo tiskanih izvodov revije, namenjenih prodaji knjižnicam in posameznikom.
- Avtorji lahko sklenejo ločene, dodatne pogodbene dogovore o neizključni distribuciji objavljene različice dela v tej reviji (npr. objavo v institucionalnem repozitoriju ali v knjigi), pri čemer morajo navesti, da je bilo delo prvotno objavljeno v tej reviji.
- Vsi članki so shranjeni v Digitalnem repozitoriju slovenskih raziskovalnih organizacij (DiRROS) pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna (CC BY 4.0) in digitalni knjižnici slovenske nacionalne knjižnice NUK, dLib.
