Udomačevanje tujega

predmeti za uživanje opija v Skuškovi zbirki

Avtorji

  • Helena Motoh Science and Research Centre Koper

DOI:

https://doi.org/10.35469/poligrafi.2022.361

Ključne besede:

opijski predmeti, Vzhodnoazijske zbirke, Ivan Skušek ml., udomačevanje, kitajska ikonografija

Povzetek

Izjemno obsežna zbirka predmetov, ki sta jo iz Pekinga v Ljubljano leta 1920 prinesla mornariški častnik Ivan Skušek ml. in njegova žena, Japonka Tsuneko Kondo Kawase, vključuje pipe za kajenje opija, več gorilnikov za opij in še nekaj drugih pripomočkov za uživanje te opojne substance. Predmeti so umetelno okrašeni z zapletenimi motivi. Čeprav je to osrednja tema članka, je namen slednjega tudi umestiti to specifično estetiko v kontekst in raziskati kulturni okvir, v katerem je prišlo do vnosa preučevanih predmetov v Evropo. V prvem delu tako avtorica predstavi zgodovino uživanja opija na Kitajskem, v drugem analizira prvine estetike kitajskega pribora za uživanje opija, v tretjem, osrednjem delu besedila, pa podrobneje razčleni predmete iz Skuškove zbirke, povezane z uživanjem opija, ter motive in simbole, s katerimi so okrašeni. V sklepnem delu poskuša predstaviti pripomočke za uživanje opija, okrašene s tradicionalnimi kitajskimi motivi in simboli, kot zanimivo utelesitev kompleksnega in dinamičnega odnosa do tujega, prepovedanega in fascinantnega in kot dober primer ikonografske udomačitve te tujosti.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Bjaaland Welch, Patricia. Chinese Art – A Guide to Motifs and Visual Imagery. Tokio, Rutland, Singapore: Tuttle Publishing, 2008.

Dikötter, Frank, Lars Laamann in Xun Zhou. Narcotic Culture – A History of Drugs in China. London: Hurst&Company, 2004.

Go, Simon, in Wenzheng Wu. Hong Kong Apothecary: A Visual History of Chinese Medicine Packaging. Princeton: Princeton Architectural Press, 2003.

INCB. Report of the International Narcotics Control Board 1998. New York: United Nations, 1999.

Jovanović, Vladan. »Jugoslavensko-američka opijumska suradnja 1929.–1941. godine.« Časopis za suvremenu povijest 50, št. 1, (maj 2018): 36–65. https://doi.org/10.22586/csp.v50i1.75.

Krbavčič, Aleš, in Slavko Pečar. »Od prve objave odkritja morfina (1805) do njegovega mednarodnega priznanja (1817).« Farmacevtski vestnik 68, št. 5 (2017): 315–325.

Lee, Peter. Opium Culture – The Art and Ritual of the Chinese Tradition. Rochester: Park Street Press, 2006.

Martin, Steven. The Art of Opium Antiques. Chiang Mai: Silkworm Books, 2007.

Milligan, Barry. »The Opium Den in London.« V Smoke: A Global History of Smoking, uredila Sander L. Gilman in Zhou Xun, 118–125. London: Reaktion Books, 2004.

Odell, Dawn. »Delftware and the Domestication of Chinese Porcelain.« V EurAsian Matters: China, Europe, and the Transcultural Object, 1600–1800, uredili Anna Grasskamp in Monica Juneja, 175–202. Cham: Springer, 2018.

Padwa, Howard. Social Poison: The Culture and Politics of Opiate Control in Britain and France, 1821–1926. Baltimore: JHU Press, 2012.

Skušek, Ivan. Packungsschema (Peking, 24. avgust 1917), tipkopis. Hrani Slovenski etnografski muzej.

Stara inventarna knjiga Narodnega muzeja Slovenije. Hrani Narodni muzej Slovenije.

Zheng, Yangwen. The Social Life of Opium in China. Cambridge: Cambridge University Press, 2005.

Viri slikovnega gradiva:

Slika 1: https://cdn2.picryl.com/photo/2021/12/08/china-opium-smokers-by-lai-afong-c1880-b9ec1b-1024.jpg

Slika 2: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Opium_Smokers_-_Beijing_1932.jpg

Prenosi

Objavljeno

2022-12-29

Kako citirati

Motoh, Helena. 2022. „Udomačevanje Tujega: Predmeti Za uživanje Opija V Skuškovi Zbirki“. Poligrafi 27 (107/108):71-103. https://doi.org/10.35469/poligrafi.2022.361.

Številka

Letn. 27 Št. 107/108 (2022): Religijska in mitološka simbolika v vzhodnoazijski umetnosti

Rubrike

Članki

Licenca

Revija omogoča takojšen odprt dostop do svojih vsebin na podlagi načela, da prost dostop javnosti do rezultatov raziskav spodbuja večjo globalno izmenjavo znanja. Uporabniki lahko berejo, prenašajo, kopirajo, razširjajo, tiskajo, iščejo po ali povezujejo do celotnih besedil člankov ali jih uporabljajo za kakršenkoli drug zakonit namen, ne da bi za to morali pridobiti predhodno dovoljenje založnika ali avtorja.

Z oddajo prispevka se avtorji strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Avtorji obdržijo avtorske pravice in reviji podelijo pravico do prve objave, pri čemer je delo licencirano v skladu s pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva (CC BY 4.0), ki drugim omogoča delitev dela pod pogojem, da se navede avtorstvo dela in njegova prvotna objava v tej reviji.
  2. Avtorji izdajatelju podeljujejo komercialne pravice za izdajo tiskanih izvodov revije, namenjenih prodaji knjižnicam in posameznikom.
  3. Avtorji lahko sklenejo ločene, dodatne pogodbene dogovore o neizključni distribuciji objavljene različice dela v tej reviji (npr. objavo v institucionalnem repozitoriju ali v knjigi), pri čemer morajo navesti, da je bilo delo prvotno objavljeno v tej reviji.
  4. Vsi članki so shranjeni v Digitalnem repozitoriju slovenskih raziskovalnih organizacij (DiRROS) pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna (CC BY 4.0) in digitalni knjižnici slovenske nacionalne knjižnice NUK, dLib.