Karizmatična oblast in civilna religija v Jugoslaviji - Titoizem

Avtorji

  • Nikola Milosavić University of Ljubljana, Faculty of Arts, Department of Sociology.

DOI:

https://doi.org/10.35469/poligrafi.2020.229

Ključne besede:

Tito, karizma, revizionizem, Jugoslavija, civilna religija, titoizem

Povzetek

Minilo je natančno 40 let od smrti jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Številni teoretiki spomina pravijo, da v tem času nastopa »mrzlo« spominjanje, vendar smo priča temu, da v Titovem primeru ta trditev ne drži, saj je spominjanje nanj v postjugoslovanskih družbah še vedno »vroče« oziroma aktualno. Povezava karizmatičnega vladanja, sekularizacije in lokalne zgodovine nam je odprla popolnoma novo delovišče v razumevanju postjugoslovanskih humanističnih znanosti. Zato bom preveril, kakšna sta način in pomen, ki ju ima titoizem v kolektivnem spominjanju postjugoslovanskih družb.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Agić, Jasmin, »U socijalističkoj BiH za deceniju izgrađeno 800 džamija.« Aljazeera Balkans, 30. 12. 2017. http://balkans.aljazeera.net/vijesti/u-socijalistickoj-bih-za-deceniju-izgradeno-800-dzamija.

Aljazeera Balkans. »Ðukanović: Crna Gora treba imati svoju pravoslavnu crkvu.« Aljazeera Balkans, 14. 2. 2020. http://balkans.aljazeera.net/vijesti/dukanovic-crna-gora-treba-imati-svoju-pravoslavnu-crkvu.

Baudrillard, Jean. Simulaker in simulacija. Ljubljana: Študentska založba, 1999.

Belgrade Beat. »Muzej Jugoslavije.« Dostop 14. 7. 2020. https://belgrade-beat.rs/lat/znamenitosti/muzej-jugoslavije.

Basara, Mihajlo. »Titov kult u Jugoslovenskoj narodnoj armiji.« V Tito – Viđenja i Tumačenja, uredili Olga Manojlović Pintar in sod., 779–797. Beograd: Institut za noviju istoriju Srbije, 2011.

Bekić, Darko. Jugoslavija u hladnom ratu. Zagreb: Globus, 1988.

Bellah, Robert N. »Civilna religija v Ameriki. « Nova revija 104, št. 9 (1990): 1661–1673.

Bogetić, Dragan. »Jugoslavija i nesvrstanost: prilog prevazilaženju predrasuda i stereotipa.« Annales, Series historia et sociologia 24, št. 4 (2014): 615–624. https://zdjp.si/wp-content/uploads/2015/06/bogetic.pdf.

Buchenau, Klaus. »What Went Wrong? Church–State Relations in Socialist Yugoslavia.« Nationalities Papers 33, št. 4 (2005): 547–567. https://doi.org/10.1080/00905990500354046.

Buden, Boris. Cona prehoda: o koncu postkomunizma. Ljubljana: Krtina, 2014.

Buden, Boris. »Djeca postkomunizma.« V Dobro došli u pustinju postsocijalizma, uredila Igor Štiks in Srećko Horvat, 169–191. Zagreb: Fraktura, 2015.

Campbell, John C. »Tito: The achievement and the Legacy.« Foreing Affairs 58, št. 5 (1980): 1045–1059. https://doi.org/10.2307/20040581.

Čalić, Mari-Žanin. Istorija Jugoslavije u 20. veku. Beograd: Clio, 2013.

Dimitrijević, Bojan. »Jugoslovenska armija – oslonac Titovog kulta ličnosti u prvim posleratnim godinama.« V Tito – Viđenja i Tumačenja, uredili Olga Manojlović Pintar in sod., 797–819. Beograd: Institut za noviju istoriju Srbije, 2011.

Freud, Sigmund. »Množična psihologija in analiza jaza.« V Psihoanaliza in kultura, uredili Rastko Močnik in sod., 7–74 Ljubljana: DZS, 1981.

Flere, Sergej. »The Atheist Civil Religion in Communist Yugoslavia: the Broken Covenant of Tito’s People.« Jahrbuch für Historische Kommunismusforschung (2005): 216–232.

Halbwachs, Maurice. »Kolektivno i istorijsko pamćenje.« Časopis za književnost i kulturu, i društvena pitanja REČ 56, št. 2 (1999): 63–83.

Hobsbawm, Eric. »Izmišljanje tradicije.« V Kultura pamćenja i historija, uredili Maja Brkljačić in Sandra Prlenda, 137–150. Zagreb: Golden marketing – Tehnička knjiga, 2006.

Hofman, Ana. »Druga Tita rodila je vila. Kako se pevalo (o) Titu Jugoslavije.« V Tito – Viđenja i Tumačenja, uredili Olga Manojlović Pintar in sod., 615–626. Beograd: Institut za noviju istoriju Srbije, 2011.

Ignjatovic, Aleksandar. »Otvaranje i popularizacija. Muzej 25. maj i transformacija prostora Dedinja.« V Tito – Viđenja i Tumačenja, uredili Olga Manojlović Pintar in sod., 601–615. Beograd: Institut za noviju istoriju Srbije, 2011.

Kamberović, Husnija, Prilozi historiji Bosne i Hercegovine u socijalističkoj Jugoslaviji. Sarajevo: HMHIS, 2017.

Kuljić, Todor. Prevladavanje prošlosti : uzroci i pravci promene slike istorije krajem XX veka. Beograd: Helsinški odbor za ljudska prava u Srbiji, 2002.

Kuljić, Todor. »Tito u novom srpskom poretku sećanja.« Sociologija 45, št. 2 (2004): 97–116. https://doi.org/10.2298/SOC0302097K.

Kuljić, Todor. Tito: sociološko-istorijska studija. Zrenjanin: Gradska narodna biblioteka »Žarko Zrenjanin«, 2004.

Kuljić, Todor. Kultura sećanja: teorijska objašnjenja upotrebe prošlost«. Beograd: Čigoja štampa, 2006.

Kuljić, Todor. Oblici lične vlasti: sociološkoistorijska studija o ideologiji i organizaciji uticajnih evropskih oblika lične vlasti od antike do savremenog doba. Beograd: Službeni glasnik, 2009.

Kuljić, Todor. Sećanje na titoizam: između diktata i otpora. Beograd: Čigoja štampa, 2011.

Manojlović Pintar, Olga. »Predgovor.« V Tito – Viđenja i Tumačenja, uredili Olga Manojlović Pintar in sod., 9–19. Beograd: Institut za noviju istoriju Srbije, 2011.

Mastnak, Tomaž. Vzhodno od raja: civilna družba pod komunizmom in po njem. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1992.

Nikolić, Kosta. »Komunizam i religija: istoriografsko-antropološki ogled.« Issues in Ethnology and Anthropology 12, št. 1 (2017): 51–70. https://doi.org/10.21301/eap.v12i1.2.

Pavlović, Vukašin. »Veberova koncepcija moći.« Godišnjak FPN 3, št. 3 (2009): 9–27.

Perica, Vjekoslav. »Herojstvo, mučeništvo i karizma u civilnoj religiji titoizma. Proturječja između Titovog kulta i kulta narodnih heroja Jugoslavije.« V Tito – Viđenja i Tumačenja, uredili Olga Manojlović Pintar in sod., 582–601. Beograd: Institut za noviju istoriju Srbije, 2011.

Perović, Latinka. »Josip Broz Tito: Različite istorijske perspektive.« V Tito – Viđenja i Tumačenja, uredili Olga Manojlović Pintar in sod., 19–28. Beograd: Institut za noviju istoriju Srbije, 2011.

Perović, Latinka. »Revizionizam i nacionalizam.« V Preispitivanje prošlosti i istorijski revizionizam, uredil Petrović Milo, 27–33. Beograd: Udruženje Španski borci 1936–1939 in Fakultet političkih nauka Univerziteta u Beogradu, 2014.

Petrović, Tanja. »Otac svih jugoslovenskih naroda i narodnosti. (Re)interpretacije patrijarhalne figure J. B. Tita u sećanjima bivših Jugoslovena.« V Tito – Viđenja i Tumačenja, uredili Olga Manojlović Pintar in sod., 626–639. Beograd: Institut za noviju istoriju Srbije, 2011.

Velikonja, Mitja. Titostalgija. Študija nostalgije po Josipu Brozu. Ljubljana: Mirovni inštitut, 2008.

Vidmar Horvat, Ksenija. Periferna Evropa: tranzitologija in postkrizni diskurzi v jugovzhodni Evropi. Ljubljana: Založba Filozofske fakultete, 2018.

Vučetić, Radina. Koka-kola socijalizam. Beograd: Službeni glasnik, 2012.

Weber, Max. Privreda i društvo (1. in 2. del). Beograd: Prosveta, 1976.

Zvijer, Nemanja. »Slika Josipa Broza Tita u partizanskom ratnom spektaklu.« V Tito – Viđenja i Tumačenja, uredili Olga Manojlović Pintar in sod., 718–731. Beograd: Institut za noviju istoriju Srbije, 2011.

Prenosi

Objavljeno

2020-12-08

Kako citirati

Milosavić, Nikola. 2020. „Karizmatična Oblast in Civilna Religija V Jugoslaviji - Titoizem “. Poligrafi 25 (97/98):91-117. https://doi.org/10.35469/poligrafi.2020.229.

Številka

Letn. 25 Št. 97/98 (2020): Krščanstvo in marksizem

Rubrike

Članki

Licenca

Revija omogoča takojšen odprt dostop do svojih vsebin na podlagi načela, da prost dostop javnosti do rezultatov raziskav spodbuja večjo globalno izmenjavo znanja. Uporabniki lahko berejo, prenašajo, kopirajo, razširjajo, tiskajo, iščejo po ali povezujejo do celotnih besedil člankov ali jih uporabljajo za kakršenkoli drug zakonit namen, ne da bi za to morali pridobiti predhodno dovoljenje založnika ali avtorja.

Z oddajo prispevka se avtorji strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Avtorji obdržijo avtorske pravice in reviji podelijo pravico do prve objave, pri čemer je delo licencirano v skladu s pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva (CC BY 4.0), ki drugim omogoča delitev dela pod pogojem, da se navede avtorstvo dela in njegova prvotna objava v tej reviji.
  2. Avtorji izdajatelju podeljujejo komercialne pravice za izdajo tiskanih izvodov revije, namenjenih prodaji knjižnicam in posameznikom.
  3. Avtorji lahko sklenejo ločene, dodatne pogodbene dogovore o neizključni distribuciji objavljene različice dela v tej reviji (npr. objavo v institucionalnem repozitoriju ali v knjigi), pri čemer morajo navesti, da je bilo delo prvotno objavljeno v tej reviji.
  4. Vsi članki so shranjeni v Digitalnem repozitoriju slovenskih raziskovalnih organizacij (DiRROS) pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna (CC BY 4.0) in digitalni knjižnici slovenske nacionalne knjižnice NUK, dLib.