Krhki odnos med utelešenostjo in digitalno religijo
DOI:
https://doi.org/10.35469/poligrafi.2024.459Ključne besede:
utelešenost, breztelesnost, fenomenologija, digitalna religijaPovzetek
Avtor v članku kritično obravnava prevladujoče mnenje, da digitalni svet zaznamuje stanje breztelesnosti in iztelešenosti oziroma ločenosti od telesa. V podkrepitev svojih argumentov najprej analizira enega izmed diskurzov, povezanih s tezo o breztelesnosti, in sicer razmišljanja Richarda Kearneyja o dotiku v digitalni dobi. V tej analizi izpostavi prevladujoči diskurzivni vzorec harmonizacije na eni strani in pretiranega problematiziranja na drugi. Nato obravnava delo Thomasa Fuchsa, ki v svoji fenomenološki kritiki virtualnosti prav tako poudarja vidik breztelesnosti. Lucy Osler podaja protiargument tezi o breztelesnosti, s čimer hkrati bogati tako fenomenološke raziskave kot raziskave o breztelesnosti. Po zgledu Osler avtor zagovarja stališče, da je utelešenost inherentno krhka in da bi bila digitalnemu svetu bolj kot ustvarjanje dihotomije med utelešenostjo in digitalnim potrebna teorija o različnih modusih utelešenosti. V zaključku avtor poda nekaj teoretičnih razmislekov o digitalni religiji in teoloških refleksij o možnosti spletnega obhajanja, kar je bila v krščanski teologiji med pandemijo covida-19 pogosta tema.
Prenosi
Literatura
Aagaard, Jesper. “On the dynamics of Zoom fatigue.” Convergence: The International Journal of Research into New Media Technologies 28, no. 6 (2022): 1878–1891. https://doi.org /10.1177/13548565221099711.
Ahmed, Sara. “A phenomenology of whiteness.” Feminist Theory 8, no. 2 (2007): 149–168. https://doi.org/10.1177/1464700107078139.
Bail, Chris. Breaking the Social Media Prism: How to Make Our Platforms Less Polarizing. Princeton: Princeton University Press, 2021.
Boehm, Gottfried. “Zu einer Hermeneutik des Bildes.” In: Die Hermeneutik und die Wissenschaften, edited by Hans-Georg Gadamer and Gottfried Boehm, 444–447. Frankfurt a.M.: Suhrkamp, 1978.
Butler, Judith. Precarious Life: The Powers of Mourning and Violence. London: Verso, 2004.
Carroll, Noël. The Philosophy of Motion Pictures. London: Blackwell, 2007.
Chalmers, David. Reality+: Virtual Worlds and the Problems of Philosophy. Allen Lane, 2022.
Ekdahl, David and Lucy Osler. “Expressive Avatars: Vitality in Virtual Worlds.” Philosophy & Technology 36, no. 24 (2023), 1–28. https://doi.org/10.1007/s13347-023-00628-5.
Fuchs, Thomas. “The Virtual Other: Empathy in the Age of Virtuality.” Journal of Consciousness Studies 21, no. 5–6 (2014), 157–63. https://doi.org/10.1093/oso/9780192898197.003.0004.
Fuchs, Thomas. In Defense of the Human Being: Foundational Questions of an Embodied Anthropology. Oxford: Oxford University Press, 2021, 83–103. https://doi.org/10.1093/oso/9780192898197.001.0001.
Gallagher, Shaun. “Direct Perception in the Intersubjective Context.” Consciousness and Cognition 17 (2008), 535–543. https://doi.org/10.1016/j.concog.2008.03.003.
Hepp, Andreas. Deep Mediatization. London/New York: Routledge, 2020.
Kearney, Richard. Touch: Revovering Our Most Vital Sense. New York: Columbia University Press, 2021.
Krueger, Joel and Lucy Osler. “Engineering Affect: Emotion Regulation, the Internet, and the Techno-Social Niche.” Philosophical Topics 47, no. 2 (Fall 2019), 205–231. https://doi.org/10.5840/philtopics201947223.
Nancy, Jean-Luc. The Fall of Sleep. New York: Fordham University Press, 2007.
Osler, Lucy. “Taking Empathy Online.” Inquiry 67, no. 1 (2021), 1–28. https://doi.org/10.1080/0020174X.2021.1899045.
Osler, Lucy and Dan Zahavi. “Sociality and Embodiment: Online Communication During and After Covid-19.” Foundations of Science 28 (2023), 1125–1142. https://doi.org/10.1007/s10699-022-09861-1.
Parnas, Josef. “Self and Schizophrenia: A Phenomenological Perspective.” In The Self in Neuroscience and Psychiatry, edited by Tilo Kircher and Anthony David, 217–241. Cambridge: Cambridge University Press, 2003. https://doi.org/10.1017/CBO9780511543708.012.
Radde-Antweiler, Kerstin, “Embodiment.” In Digital Religion Understanding Religious Practice in Digital Media, 2nd edition, edited by Heid A. Campbell and Ruth Tsuria, 103–119. London/New York: Routledge, 2022.
Staudigl, Michael. “Towards a Relational Phenomenology of Violence.” Human Studies 36 (2013), 43–66. https://doi.org/10.1007/s10746-013-9269-x.
Staudigl, Michael. “Racism: On the phenomenology of embodied desocialization.” Continental Philosophy Review 45 (2011), 23–39. https://doi.org/10.1007/s11007-011-9206-5.
Taylor, Charles. A Secular Age. Cambridge/London: The Belknap Press of Harvard University Press, 2007.
van Oorschot, Frederike. “Digitales Abendmahl: Präsenzen und Absenzen.” In Coronafolgenforschung, edited by Benjamin Held, Thomas Kirchhoff, Frederike van Oorschot, Philipp Stoellger, Ines-Jacqueline Werkner, 97–122. Heidelberg: Universitätsbibliothek heiBOOKS, 2022.
Zahavi, Dan. “Empathy and Direct Social Perception: A Phenomenological Proposal.” Review of Philosophy and Psychology 2 (2011), 541–558. https://doi.org/10.1007/s13164-011-0070-3.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Tobias Friesen
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Revija omogoča takojšen odprt dostop do svojih vsebin na podlagi načela, da prost dostop javnosti do rezultatov raziskav spodbuja večjo globalno izmenjavo znanja. Uporabniki lahko berejo, prenašajo, kopirajo, razširjajo, tiskajo, iščejo po ali povezujejo do celotnih besedil člankov ali jih uporabljajo za kakršenkoli drug zakonit namen, ne da bi za to morali pridobiti predhodno dovoljenje založnika ali avtorja.
Z oddajo prispevka se avtorji strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Avtorji obdržijo avtorske pravice in reviji podelijo pravico do prve objave, pri čemer je delo licencirano v skladu s pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva (CC BY 4.0), ki drugim omogoča delitev dela pod pogojem, da se navede avtorstvo dela in njegova prvotna objava v tej reviji.
- Avtorji izdajatelju podeljujejo komercialne pravice za izdajo tiskanih izvodov revije, namenjenih prodaji knjižnicam in posameznikom.
- Avtorji lahko sklenejo ločene, dodatne pogodbene dogovore o neizključni distribuciji objavljene različice dela v tej reviji (npr. objavo v institucionalnem repozitoriju ali v knjigi), pri čemer morajo navesti, da je bilo delo prvotno objavljeno v tej reviji.
- Vsi članki so shranjeni v Digitalnem repozitoriju slovenskih raziskovalnih organizacij (DiRROS) pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna (CC BY 4.0) in digitalni knjižnici slovenske nacionalne knjižnice NUK, dLib.
