Ekološko mirovništvo žensk – skozi prizmo postkolonialnega teološkega ekofeminizma

Avtorji

  • Nadja Furlan Štante

DOI:

https://doi.org/10.35469/poligrafi.2024.451

Ključne besede:

medreligijski dialog, ekofeminizem, ekološka (ne)pravičnost, ekološko mirovništvo žensk

Povzetek

V širšem kontekstu se članek osredotoča na sintezo okoljskih vprašanj ter vključevanja glasov in ukrepov žensk v okviru medreligijskega dialoga – natančneje, na ustvarjanje kreativnih prostorov za sodelovanje žensk v procesu ekološke izgradnje miru preko medreligijskih srečanj in dialoga. Najprej je predstavljen fenomen ženske religijske izgradnje ekološkega miru (ženskega ekološkega mirovništva) kot nastajajočega področja, ki konflikte glede okoljskih virov (okoljsko nepravičnost) obravnava kot priložnost, da sprte strani medsebojno sodelujejo in si na koncu skupaj prizadevajo za trajnostni mir. Nato sledi kratek pregled dveh primerov dobrih praks ženskih gibanj religijske izgradnje ekološkega miru (Navdanya in Green Belt Movement) in analiza njihovega doprinosa.

S tega vidika se zastavi vprašanje: ali zahodna krščanska ekoteologija upošteva ekoteološke perspektive in dobre prakse globalnega juga? Pri tem je izpostavljen pomen vključevanja žensk (z globalnega juga in globalnega severa za medsebojno obogatitev) v medkulturne in medreligijske ekološke iniciative. Članek sledi ekofeministični tezi, da je izkoriščanje narave (ekološka kriza) tesno povezano z marginalizacijo, izkoriščanjem in zlorabo žensk. S te perspektive so združene zaznave in kritični pogledi na ekološko (ne)pravičnost ter pomen vključevanja žensk v ekološko medreligijsko mirovništvo.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Daggers, Jenny. Gendering Christian Ethics. Cambridge: Cambridge Scholars Publishing, 2012.

O’Neill, Maura. Mending a Torn World: Women in Interreligious Dialogue. New York: Orbis, 2007.

Omer, Atalia, R. Scott Appleby, and David Little. The Oxford Handbook of Religion, Conflict, and Peacebuilding. Oxford: Oxford University Press, 2015.

Eaton, Heather. An Earth-Centric Theological Framing for Planetary Solidarity. Minneapolis: Fortress Press, 2017.

Environmental Peacebuilding. “Environmental Peacebuilding.” Accessed November 15, 2022. https://www.environmentalpeacebuilding.org/.

El Kahi, Rita Theresa. “Are Women the Future of Environmental Peacebuilding?” Accessed September 9, 2022. https://www.aub.edu.lb/mouzakarajandariya/articles/Pages/Are_Women_the_Future_of_Environmental_Peacebuilding.aspx.

Faith and Activism. “F&A Series: Wangari Maathai, the Bible, and Environmental Activism.” Accessed April 25, 2023. https://religioninpublic.leeds.ac.uk/2021/03/03/wangari-maathais-environmental-bible/.

Furlan Štante, Nadja. “Strengths and weaknesses of women’s religious peace-building (in Slovenia).” Annales: anali za istrske in mediteranske študije. Series historia et sociologia 30, no. 3 (2020), 343–354. https://doi.org/10.19233/ASHS.2020.21.

Furlan Štante, Nadja. “(Eco)Peace-building a venue for women’s inter-religious action.” In Contemporary ecotheology, climate justice and environmental stewardship in world religions: Ecothee volume 6, Orthodox Academy of Crete Publication: [The 6th International Conference on Ecological Theology and Environmental Ethics ECOTHEE-19), Chania, Crete, Orthodox Academy of Crete (OAC) from 23rd to 27th of September, 2019], 118–31. Steinkjer: Embla Akademisk, 2021.

Harris, Melanie, L. Ecowomanism. New York: Orbis Books, 2021.

Hayward, Susan, and Katherine Marshall. Women, Religion, and Peacebuilding. Washington: United States Institute of Peace Press, 2015.

King, Ursula. Faith and Praxis in a Postmodern Age. London/New York: Continuum, 1998.

Navdanya. “Earth Democracy.” Accessed May 20, 2023. http://www.navdanya.org/earth-university/earth-democracy.

Pui–Lan, K. “Feminist theology as intercultural discourse.” In The Cambridge Companion to Feminist Theology. Cambridge: Cambridge University Press, 2002.

Radford Ruether, Rosemary. Faith and Fratricide: The Theological Roots of Antisemitism. Minneapolis: Seabury Press, 1974.

Radford Ruether, Rosemary. Women Healing Earth, Third World Women on Ecology, Feminism, and Religion. New York: Orbis Books, 1996.

Resurreccion, Bernadette P. “Gender and Environment in the Global South.” In Routledge Handbook of Gender and Environment. New York: Routledge, 2017.

Schreiter, J. Robert, R. Scott Appleby, and F. Gerard Powers. Peacebuilding: Catholic Theology, Ethics, and Praxis. New York: Orbis Books, 2010.

Shiva, Vandana. Staying Alive: Women, Ecology and Survival in India. London: Zed Books, 1989.

Shiva, Vandana, and Maria Mies. Ecofeminism. London/New York: Zed Books, 1993.

Shiva, Vandana. One Earth, One Humanity vs. the 1%. PM Press, 2019.

Shiva, Vandana. “Vandana Shiva.” Wikipedia. Accessed May 15, 2023. https://en.wikipedia.org/wiki/Vandana_Shiva.

Sze, Julie. “Gender and Environmental Justice.” In Routledge Handbook of Gender and Environment. New York: Routledge, 2017.

The Green Belt Movement. “Who We Are.” Accessed April 19, 2023. https://www.greenbeltmovement.org/who-we-are.

Prenosi

Objavljeno

2024-12-24

Kako citirati

Furlan Štante, Nadja. 2024. „Ekološko mirovništvo žensk – Skozi Prizmo Postkolonialnega teološkega Ekofeminizma“. Poligrafi 29 (113/114):131-51. https://doi.org/10.35469/poligrafi.2024.451.

Številka

Letn. 29 Št. 113/114 (2024): Material Religion and the Digital

Rubrike

Članki

Licenca

Avtorske pravice (c) 2024 Nadja Furlan Štante

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.

Revija omogoča takojšen odprt dostop do svojih vsebin na podlagi načela, da prost dostop javnosti do rezultatov raziskav spodbuja večjo globalno izmenjavo znanja. Uporabniki lahko berejo, prenašajo, kopirajo, razširjajo, tiskajo, iščejo po ali povezujejo do celotnih besedil člankov ali jih uporabljajo za kakršenkoli drug zakonit namen, ne da bi za to morali pridobiti predhodno dovoljenje založnika ali avtorja.

Z oddajo prispevka se avtorji strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Avtorji obdržijo avtorske pravice in reviji podelijo pravico do prve objave, pri čemer je delo licencirano v skladu s pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva (CC BY 4.0), ki drugim omogoča delitev dela pod pogojem, da se navede avtorstvo dela in njegova prvotna objava v tej reviji.
  2. Avtorji izdajatelju podeljujejo komercialne pravice za izdajo tiskanih izvodov revije, namenjenih prodaji knjižnicam in posameznikom.
  3. Avtorji lahko sklenejo ločene, dodatne pogodbene dogovore o neizključni distribuciji objavljene različice dela v tej reviji (npr. objavo v institucionalnem repozitoriju ali v knjigi), pri čemer morajo navesti, da je bilo delo prvotno objavljeno v tej reviji.
  4. Vsi članki so shranjeni v Digitalnem repozitoriju slovenskih raziskovalnih organizacij (DiRROS) pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna (CC BY 4.0) in digitalni knjižnici slovenske nacionalne knjižnice NUK, dLib.