Liu Hai draži zlato krastačo

srečenosni motivi na lesenem stojalu za ogledalo iz Skuškove zbirke

Avtorji

  • Nataša Vampelj Suhadolnik Department of Asian Studies, Faculty of Arts, University of Ljubljana

DOI:

https://doi.org/10.35469/poligrafi.2022.364

Ključne besede:

srečenosni motivi, leseno stojalo za ogledalo, Ivan Skušek ml., Liu Hai, Shouxing, bor, bambus, sliva, lev, sraka, quilin

Povzetek

Članek analizira srečenosno motiviko na lesenem stojalu za ogledalo iz Skuškove zbirke, ki ga hrani Slovenski etnografski muzej. Srečenosno motiviko postavi v širši kontekst kitajskih kulturnih in jezikovnih struktur, ki je v vizualni reprezentaciji kombiniranih motivov rastlin, živali in oseb omogočil nešteto kombinacij rebusov in preigravanja z enakozvočnicami. Ti so temeljili na kitajski zgodovinski, literarni, filozofski, religiozni in mitološki tradiciji. Srečenosni motivi so v kitajskem kulturnem kontekstu postali standardna shema okraševanja, iz katere so črpali tako slikarji učenjaki kot obrtniki, njihovo upodabljanje pa se je razširilo tudi zunaj kitajskih meja. Še posebej razširjeni postanejo na vsakdanjih predmetih, ki uporabnikom ne le izrekajo dobre želje za srečo, bogastvo, napredovanje, dolgoživost in potomstvo, temveč sočasno zagotavljajo njihovo uresničitev. To je vidno tudi na lesenem stojalu za ogledalo, ki ga je med letoma 1914 in 1920 v Pekingu kupil mornariški častnik Ivan Skušek ml. Članek v prvem delu prikaže ikonografsko analizo motivike, v drugem pa so podrobneje obravnavana zajeta sporočila v vizualnih simbolnih kodah, pri čemer so upoštevani tudi razporeditev motivike v zaključeno zgodbo in načini interpretiranja teh podob.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Bickford, Maggie. “Three rams and three friends: The working lives of Chinese auspicious motifs.” Asia Major 12, št. 1 (1999): 127–158.

Bjaaland Welch, Patricia. Chinese art: A guide to motifs and visual imagery. Tokio, Rutland, Vermont, Singapur: Tuttle publishing, 2008.

Campany, Robert Ford. Making transcendents: Ascetics and social memory in early medieval China. Honolulu: University of Hawaii Press, 2009.

Cheng, Maria, in Eric Choy. “A Window to Chinese art: Translating concepts and culture in auspicious Chinese painting.” V Translation and cross-cultural communication studies in the Asia Pacific, uredila Leong Ko in Ping Chen, 421–435. Leiden: Brill, 2015.

Crick, Monique. Zlato kitajskih cesarjev: zlati predmeti iz obdobja Wanli dinastije Ming. Zbirka Dong Bozhai. Uredila Daša Pavlovič. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2018.

Eberhard, Wolfram. A dictionary of Chinese symbols: Hidden symbols in Chinese life and thought. London in New York: Routledge, 1986.

Fang, Jing Pei. Symbols and rebuses in Chinese art: figures, bugs, beasts, and flowers. Berkeley in Toronto: Ten Speed Press, 2004.

Feltham, Heleanor B. “Everyobdy was Kung-fu fighting: The lion dance and Chinese national identity in the 19th and 20th centuries.” V Asian material culture, uredili Marianne Hulsbosch, Elizabeth Bedford in Martha Chaiklin, 103–141. Amsterdam: Amsterdam University Press, 2009.

Fong, Mary H. “The Iconography of the Popular Gods of Happiness, Emolument, and Longevity (Fu Lu Shou).” Atribus Asiae 44, št. 2/3 (1983): 159–199.

Handler, Sarah. Austere luminosity of Chinese classical furniture. Berkeley, Los Angeles, London: University of California Press, 2001.

Insoo, Cho. “Images of Liu Haichan: The formation and transformation of Daoist immortal’s iconography.” Doktorska disertacija, University of Kansas, 2002.

Nozaki, Nobuchika. Kisshō zuan kaidai: Shina fūzoku no ichi kenkyū (吉祥圖案解題:支那風俗の一研究) (Razlaga srečenosnih vzorcev: analiza slik kitajskih navad in običajev) Tianjin: Zhongguo tuchan gongsi, 1928.

Rawson, Jessica. “Ornament as system: Chinese bird-and-flower design.” The Burlington Magazine 148, št. 1239 (junij 2006): 380–389.

Rawson, Jessica. “Ornament in China.” V A companion to Chinese art, uredili Martine J. Powers in Katherine R. Tsiang, 371–391. Chichester: Wiley Blackwell, 2016. https://www.burlington.org.uk/archive/article/ornament-as-system-chinese-bird-and-flower-design.

Russell Coulter, Charles, in Patricia Turner. Encyclopedia of Ancient Deities. New York in London: Routledge, 2012.

Sima Qian 司馬遷. Shiji 史記 (Zgodovinarjevi zapisi). Peking: Zhonghua shuju, 1982.

Skušek, Ivan. Pismo Muzeju umetnosti Minneapolis. Hrani Slovenski etnografski muzej. Ljubljana: neobjavljeno, 3. 5. 1926.

Uchiyama, Jun’ichi. Auspicious animals: The art of good omens. Tokio: PIE International Inc., 2020.

Vampelj Suhadolnik, Nataša. V svetu nesmrtnih bitij: grobna umetnost dinastije Han in njena kozmološka zasnova. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017.

Vampelj Suhadolnik, Nataša. »Ivan Skušek ml. kot zbiratelj kitajskega pohištva.« Ars & humanitas: revija za umetnost in humanistiko 14, št. 2 (2020): 45–60. https://doi.org/10.4312/ars.14.2.45-60.

Yang, Shanshan. “Frogs and toads in Chinese myths, legends, and folklore”. Chinese America: History and Perspectives (2016): 77–82.

Williams, C. A. S. Outlines of Chinese symbolism and art motives. New York: Dover Publications, 1976.

Wu, Hung. The Wuliang shrine: The ideology of early Chinese pictorial art. Stanford: Stanford University Press, 1989.

Prenosi

Objavljeno

2022-12-29

Kako citirati

Vampelj Suhadolnik, Nataša. 2022. „Liu Hai draži Zlato krastačo: Srečenosni Motivi Na Lesenem Stojalu Za Ogledalo Iz Skuškove Zbirke“. Poligrafi 27 (107/108):7-43. https://doi.org/10.35469/poligrafi.2022.364.

Številka

Letn. 27 Št. 107/108 (2022): Religijska in mitološka simbolika v vzhodnoazijski umetnosti

Rubrike

Članki

Licenca

Revija omogoča takojšen odprt dostop do svojih vsebin na podlagi načela, da prost dostop javnosti do rezultatov raziskav spodbuja večjo globalno izmenjavo znanja. Uporabniki lahko berejo, prenašajo, kopirajo, razširjajo, tiskajo, iščejo po ali povezujejo do celotnih besedil člankov ali jih uporabljajo za kakršenkoli drug zakonit namen, ne da bi za to morali pridobiti predhodno dovoljenje založnika ali avtorja.

Z oddajo prispevka se avtorji strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Avtorji obdržijo avtorske pravice in reviji podelijo pravico do prve objave, pri čemer je delo licencirano v skladu s pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva (CC BY 4.0), ki drugim omogoča delitev dela pod pogojem, da se navede avtorstvo dela in njegova prvotna objava v tej reviji.
  2. Avtorji izdajatelju podeljujejo komercialne pravice za izdajo tiskanih izvodov revije, namenjenih prodaji knjižnicam in posameznikom.
  3. Avtorji lahko sklenejo ločene, dodatne pogodbene dogovore o neizključni distribuciji objavljene različice dela v tej reviji (npr. objavo v institucionalnem repozitoriju ali v knjigi), pri čemer morajo navesti, da je bilo delo prvotno objavljeno v tej reviji.
  4. Vsi članki so shranjeni v Digitalnem repozitoriju slovenskih raziskovalnih organizacij (DiRROS) pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna (CC BY 4.0) in digitalni knjižnici slovenske nacionalne knjižnice NUK, dLib.