Ekofeministična teologija soodvisnosti
Konstruktivistični teološki pristop k sodobni okoljski (ne)pravičnosti in ranljivosti
DOI:
https://doi.org/10.35469/poligrafi.2021.299Ključne besede:
ekofeminizem, krščanstvo, podnebne spremembe, ranljivost, ženske, okoljska (ne)pravičnostPovzetek
Prispevek obravnava vprašanje družbene in okoljske (ne)pravičnosti skozi prizmo krščanskega ekofeminizma ter njegove etike medsebojne povezanosti in ekološkega skrbništva vsega stvarstva. Ker ekofeminizem povezuje izkoriščanje žensk z izkoriščanjem stvarstva (narave), za izoblikovanje osrednjega raziskovalnega vprašanja uporabljam metodologijo ključa krščanske ekofeministične hermenevtike: najprej sledi analiza stališča krščanskega ekofeminizma do vprašanja družbene in okoljske (ne)pravičnosti, nato analiza pozitivnih prispevkov in implikacij krščanske ekofeministične etike na krščansko teologijo in prizadevanja za družbeno in okoljsko pravičnost.
Čeprav podnebne spremembe nesorazmerno bolj vplivajo na žensko populacijo, še zlasti na reproduktivno zdravje revnejših žensk, so te pogosto izločene iz procesa odločanja o okoljski problematiki. Ženske po vsem svetu so že sicer bolj ogrožene zaradi onesnaženega zraka, omejenega dostopa do čiste vode in vse večje izpostavljenosti strupenim kemikalijam, podnebne spremembe pa te nevarnosti samo še povečujejo. Občutljivost za vplive podnebnih sprememb pa ženskam daje tudi edinstveno izkustveno znanje, s katerim lahko pomembno pripomorejo k prizadevanjem za izboljšanje podnebne odpornosti in trajnosti ter tudi k boljši ozaveščenosti in drugačnemu odnosu do okoljske problematike in narave med svetovnimi religijami. Za ekofeministke je okoljska kriza realnost, grožnja in opozorilo sodobnemu človeštvu. Podnebne spremembe, globalno segrevanje, zmanjšanje biotske raznovrstnosti in drugi procesi, ki naj bi bili posledica onesnaževanja okolja in dolgotrajnega čezmernega izkoriščanja in izrabe naravnih virov, gotovo izražajo globalni potrošniško-imperialistični odnos človeka do narave.
Prenosi
Literatura
Berry, Helen, Bowen, Kathryn, in Kjellstrom, Tord. »Climate change and mental health: a causal pathways framework.« International Journal of Public Health 55, št. 2 (2009): 123‒132. https://doi.org/10.1007/s00038-009-0112-0.
Coêlho, Angela E. L., Adair, John G., in Mocellin, Jane S. P. »Psychological responses to drought in Northeastern Brazil.« Interamerican Journal of Psychology 38, št. 1 (2004): 95–103.
Cheatwood, Derral. »The Effects of Weather on Homicide.« Journal of Quantitative Criminology 11, št. 1 (1995): 51‒70. https://doi.org/10.1007/BF02221300.
Enarson, Elaine. »Through women‘s eyes: a gendered research agenda for disaster social science.« Disasters 22, št. 2 (1998): 157–173. https://doi.org/10.1111/1467-7717.00083.
»Environmental Justice«. United States Enviromnental Protection Agency. Dostop 2. 6. 2019. https://www.epa.gov/environmentaljustice.
Fritze, Jessica G, Blashki, Grant A., Burke, Susie, in Wiseman, John. »Hope, despair and transformation: Climate change and the promotion of mental health and wellbeing.« International Journal of Mental Health Systems 2, št. 13 (2008): 1–10. https://doi.org/10.1186/1752-4458-2-13.
Furlan Štante, Nadja. »Transcendence in Christian (Eco)feminist Hermeneutics.« Bogoslovni vestnik 77, št. 3/4 (2017): 589–99. http://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2017/03/Furlan.pdf.
Furlan Štante, Nadja. »Položaj žensk in odnos do narave: ogledalo družbeno-religijske pravičnosti.« Poligrafi 23, št. 89/90 (2018): 9–21.
Grigg, Richard. »Feminist Theology and the Being of God.« Journal for the Study of Religion 7, št.4 (1994): 506–523.
Gebara, Ivone. Longing for Running Water: Ecofeminism and Liberation. Minneapolis: Fortress Press, 1999.
Gilligan, Carol. In a Different Voice: Psychological Theory and Women’s Development. Cambridge, Mass.: Harvard University Press, 1982.
Heyward, Carter. The Redemption of God: A Theology of Mutual Relation. Lanham, Maryland: University Press of America, 1982.
McFague, Sally. The body of God: An Ecological Theology. Minneapolis, Fortress Press, 1993.
Radford Ruether, Rosemary. Sexism and God-talk. Boston: Beacon Press, 1983.
Radford Ruether, Rosemary. Gaia and God. New York: HarperOne, 1992.
Radford Ruether, Rosemary. Goddesses and the Divine Feminine. Berkeley, Los Angeles and London: University of California Press, 2005.
Radford Ruether, Rosemary. Integrating Ecofeminism, Globalization, and World Religions. Lanham: Rowman & Littlefield Publishers, 2005.
Schroeder, Richard, St Martin, Kevin, Wilson, Bradley, in Sen, Debarati. »Third World Environmental Justice.« Society & Natural Resources 21, št. 7 (2008): 547–555. https://doi.org/10.1080/08941920802100721.
Strang, Veronica. The Meaning of Water. Oxford: Berg Publishers, 2004.
Stehlik, Daniela, Lawrence, Geoffrey, in Gray, Ian. »Gender and Drought: Experiences of Australian Women in the Drought of the 1990s.« Disasters 24, št. 1 (2000): 38–53. https://doi.org/10.1111/1467-7717.00130.
Straif, Kurt, Cohen, Aaron, in Samet, Jonathan, ur., AP – Air Pollution and Cancer. IARC Scientific Publication št. 161. Lyon; International Agency for Research on Cancer, 2013. https://publications.iarc.fr/Book-And-Report-Series/Iarc-Scientific-Publications/Air-Pollution-And-Cancer-2013.
Warren, Karen J. »Feminism and ecology: Making connections.« Environmental Ethics 9, št. 1 (1987): 3–20. https://doi.org/10.5840/enviroethics19879113.
Warren, Karen J. »Environmental Justice: Some Ecofeminist Worries about a Distributive Model.« Dostop 12. 5. 2019. https://www.bu.edu/wcp/Papers/Gend/GendWarr.htm.
Weiss, Cathy. »Women and Environmental Justice: a literature review.« Women’s Health in the North, 2011, 3. Dostop 12. 5. 2019. https://www.semanticscholar.org/paper/Women-and-Environmental-Justice-%3A-a-literature-Weiss/09ef8eee40e4b6f393ef47d0951e838f423717fa.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Revija omogoča takojšen odprt dostop do svojih vsebin na podlagi načela, da prost dostop javnosti do rezultatov raziskav spodbuja večjo globalno izmenjavo znanja. Uporabniki lahko berejo, prenašajo, kopirajo, razširjajo, tiskajo, iščejo po ali povezujejo do celotnih besedil člankov ali jih uporabljajo za kakršenkoli drug zakonit namen, ne da bi za to morali pridobiti predhodno dovoljenje založnika ali avtorja.
Z oddajo prispevka se avtorji strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Avtorji obdržijo avtorske pravice in reviji podelijo pravico do prve objave, pri čemer je delo licencirano v skladu s pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva (CC BY 4.0), ki drugim omogoča delitev dela pod pogojem, da se navede avtorstvo dela in njegova prvotna objava v tej reviji.
- Avtorji izdajatelju podeljujejo komercialne pravice za izdajo tiskanih izvodov revije, namenjenih prodaji knjižnicam in posameznikom.
- Avtorji lahko sklenejo ločene, dodatne pogodbene dogovore o neizključni distribuciji objavljene različice dela v tej reviji (npr. objavo v institucionalnem repozitoriju ali v knjigi), pri čemer morajo navesti, da je bilo delo prvotno objavljeno v tej reviji.
- Vsi članki so shranjeni v Digitalnem repozitoriju slovenskih raziskovalnih organizacij (DiRROS) pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna (CC BY 4.0) in digitalni knjižnici slovenske nacionalne knjižnice NUK, dLib.


