Dileme med progresivno in konservativno mislijo

Vir krize sodobne družbe.

Avtorji

  • Igor Škamperle

DOI:

https://doi.org/10.35469/poligrafi.2025.523

Ključne besede:

progresivno, konservativno, ideologija, odprta družba, omejitev

Povzetek

Članek obravnava temeljni nazorski drži moderne evropske družbe, ki se izražata kot politična izbira. To sta progresivni in konservativni pogled. Pogosto nastopata kot vir družbenega konflikta. Od francoske revolucije naprej se ta razlika manifestira tudi kot politična levica in desnica. Teza članka je, da se temeljna dilema med njima danes kaže kot problem, kajti progresivno stališče zagovarja odprte in neomejene možnosti človekovih izbir in produkcije, človeka pa dojema formalno in podrejenega državni in globalni ideološki strukturi. To je v današnjem tehnološko razvitem svetu lahko sporno. Konservativno stališče poudarja vlogo skupnosti, človekovim zmožnostim pa postavlja mejo, ki jo narekuje naravna danost in s tradicijo posredovana načela družbene hierarhije.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Ajshil, Peržani. Vklenjeni Prometej. Ljubljana: Družina, 2020.

Anders, Günther. Die Antiquierheit des Menschen I: Uber die Seele im Zeitalter der zweiten industriellen Revolution. München: Beck Verlag, 1958.

Baudrillard, Jean. Simulaker in simulacija: Popoln zločin. Ljubljana: Študentska založba, 1999.

Benjamin, Walter. Izbrani spisi. Ljubljana: Studia Humanitatis, 1998.

Berdjajev, Nikolaj A. Izviri in smisel ruskega komunizma. Ljubljana: založba Družina, 2018.

Bordoni, Carlo, ur.: Il declino dell‘Occidente revisited. Milano in Videm: Mimesis edizioni, 2018.

Burckhardt, Jacob. Weltgeschichte Betrachtungen. Milano: Mondadori, 1990.

Burke, Peter. Kaj je kulturna zgodovina. Ljubljana: založba Sophia, 2007.

Huntington, P. Samuel. The Clash of Civilizations and the Remaking of World Order. New York, 1996.

Gibbon, Edward. The Decline and fall of the Roman empire. Grand Rapids, MI: Christian Classics Ethereal Library, 1788.

Heziod. Teogonija: Dela in dnevi. Ljubljana: Modrijan, 2009.

Koselleck, Reinhart. Pretekla prihodnost: Prispevki k semantiki zgodovinskih časov. Prevedel Igor Kramberger. Ljubljana: Studia Humanitatis, 1999.

LaCocque, Andre, in Paul Ricoeur. Misliti Biblijo. Ljubljana: Hieron, Nova revija, 2003.

Le Rider, Jacques. Dunajska moderna in kriza identitete. Ljubljana: Studia Humanitatis, 2017.

Luthar, Oto, Marjeta Šašel Kos, Nada Grošelj in Gregor Pobežin, ur.: Zgodovina historične misli. Od Homerja do začetka 21. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006.

Nisbet, Robert. Conservativism: Dream and Reality. New York, 1986.

Platon. Zbrana dela, I–V. Študijska izd. Ljubljana, Celje: Mohorjeva družba, 2009.

Popper, Karl: The Open Society and its Enemies. London: Routledge, 1945.

Reckwitz, Andreas. Družba singularnosti: O strukturnih spremembah moderne. Ljubljana: založba Krtina, 2023.

Spengler, Oswald. Zaton Zahoda I-II: Oris morfologije svetovne zgodovine. Ljubljana: Slovenska Matica, 2010.

Tönnies, Ferdinand. Skupnost in družba. Ljubljana: FDV, 1999.

Toynbee, J. Arnold. Civilisations on Trial. Oxford, 1948.

Urbančič, Ivan. Zgodovina nihilizma: Od začetka do konca zgodovine filozofije. Ljubljana: Slovenska Matica, 2011.

Zuboff, Shoshana. The Age of Surveillance Capitalism: The Fight for a Human Future at the New Frontier of Power. Luiss University Press, 2019.

Prenosi

Objavljeno

2025-12-18

Kako citirati

Škamperle, Igor. 2025. „ Dileme Med Progresivno in Konservativno Mislijo: Vir Krize Sodobne družbe“. Poligrafi 30 (119/120):295-309. https://doi.org/10.35469/poligrafi.2025.523.

Številka

Letn. 30 Št. 119/120 (2025): Human Condition in Digital Age: Ethical, Spiritual and Social Transformations and Challenges

Rubrike

Druge razprave

Licenca

Avtorske pravice (c) 2025 Igor Škamperle

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.

Revija omogoča takojšen odprt dostop do svojih vsebin na podlagi načela, da prost dostop javnosti do rezultatov raziskav spodbuja večjo globalno izmenjavo znanja. Uporabniki lahko berejo, prenašajo, kopirajo, razširjajo, tiskajo, iščejo po ali povezujejo do celotnih besedil člankov ali jih uporabljajo za kakršenkoli drug zakonit namen, ne da bi za to morali pridobiti predhodno dovoljenje založnika ali avtorja.

Z oddajo prispevka se avtorji strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Avtorji obdržijo avtorske pravice in reviji podelijo pravico do prve objave, pri čemer je delo licencirano v skladu s pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva (CC BY 4.0), ki drugim omogoča delitev dela pod pogojem, da se navede avtorstvo dela in njegova prvotna objava v tej reviji.
  2. Avtorji izdajatelju podeljujejo komercialne pravice za izdajo tiskanih izvodov revije, namenjenih prodaji knjižnicam in posameznikom.
  3. Avtorji lahko sklenejo ločene, dodatne pogodbene dogovore o neizključni distribuciji objavljene različice dela v tej reviji (npr. objavo v institucionalnem repozitoriju ali v knjigi), pri čemer morajo navesti, da je bilo delo prvotno objavljeno v tej reviji.
  4. Vsi članki so shranjeni v Digitalnem repozitoriju slovenskih raziskovalnih organizacij (DiRROS) pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna (CC BY 4.0) in digitalni knjižnici slovenske nacionalne knjižnice NUK, dLib.