Pogovarjanje in razmišljanje z umetno inteligenco: kako klepetalni roboti predrugačijo spoznavno identiteto in vrline

Avtorji

DOI:

https://doi.org/10.35469/poligrafi.2025.510

Ključne besede:

spoznavna identiteta, spoznavne vrline, delovanje, umetna inteligenca (UI), interakcija med človekom in UI, spoznavno sodelovanje

Povzetek

Vključevanje velikih jezikovnih modelov ali klepetalnih robotov, ki jih poganja umetna inteligenca (UI), v vsakdanje prakse komuniciranja in doseganja vednosti ima pomembne posledice za to, kako mislimo in razumemo sebe kot spoznavne delovalce. Ta prispevek raziskuje načine, na katere klepetalni roboti z UI preoblikujejo spoznavno identiteto in vrline, pri čemer se osredinja na učinke interakcije med človekom in umetno inteligenco. Uporaba klepetalnih robotov z UI lahko navsezadnje vpliva na spoznavne vrline, kot so zvedavost, intelektualna ponižnost in odprtost na eni strani, na drugi pa sproža vprašanja o spoznavni dejavnosti in odgovornosti. Članek poudarja pomen refleksivnih praks, ki ohranjajo človekovo avtonomijo, spodbujajo spoznavno odgovornost in krepijo krepostno sodelovanje s sistemi umetne inteligence. Na koncu se članek zavzema za delno preoblikovanje spoznavne identitete in spoznavnega sodelovanja v dobi UI, pri čemer išče ravnovesje med prednostmi UI ter pomenom in edinstvenostjo človeških intelektualnih prizadevanj.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

Vojko Strahovnik, University of Ljubljana

Vojko Strahovnik je redni profesor na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete in znanstveni svetnik na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegova znanstveno-raziskovalna področja vključujejo moralno teorijo, normativno etiko in spoznavno teorijo. Je sourednik knjižne zbirke Philosophy in Dialogue/Philosophie im Dialog pri založbi LIT Verlag (Berlin). Knjige: Global Ethics: Perspectives on Global Justice (LIT, Berlin 2019), Moralna teorija. O naravi moralnosti (Aristej, Maribor 2016), Moralne sodbe, intuicija in moralna načela (IPAK, Velenje 2009), Challenging Moral Particularism (Routledge, New York 2008) in Practical Contexts (Ontos-Verlag, Frankfurt 2004).

Mateja Centa Strahovnik, Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta

Mateja Centa Strahovnik je docentka in znanstvena sodelavka na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Vodi zagonski raziskovalni program z naslovom Presečišče kreposti, izkustva in digitalne kulture: Etični in teološki uvidi. Njena področja delovanja so teologija, etika, kognitivna teorije čustev, geštalt pedagogika in umetna inteligenca. Ja članica Centra za na človbeka osredinjeno umetno inteligenco in etiko novih tehnologij. Je avttorica knjige Čustva, človekova odnosnost in doseganje dobrega življenja (Ljubljana: Teološka fakulteta, 2023; prevod v hrvaški jezik Čuvstva, čovjekova odnosnost i dosezanje dobrog života; zagreb 2024).

Literatura

Alvarado, Ramon. “AI as Epistemic Technology.” Science and Engineering Ethics 29, no. 32 (2023). https://doi.org/10.1007/s11948-023-00451-3.

Bainbridge, Lisanne. “Ironies of automation.” Automatica 19, no. 6 (1983): 775–779. https://doi.org/10.1016/0005-1098(83)90046-8.

Byrd, Nick. “Bounded Reflectivism and Epistemic Identity.” Metaphilosophy 53, no. 1 (2022): 53–69. https://doi.org/10.1111/meta.12534.

Caltabiano, L. Marie, Raoul J. Adam, and Rebecca Denham. “Epistemic Identity and Undergraduate Students’ Understandings of Psychology.” International Journal of Education, Psychology and Counseling 4, no. 30 (2019): 299–314. https://gaexcellence.com/ijepc/article/view/3045.

Centa Strahovnik, Mateja, and Vojko Strahovnik. “Epistemic virtues and interreligious dialogue: a case for humility.” Annales - Series historia et sociologia 30, no. 3 (2020): 395–404. https://doi.org/10.19233/ASHS.2020.25.

Clark, Andy, and David Chalmers. “The Extended Mind.” Analysis 58, no. 1 (1988): 7–19.

Demerath, Loren. “Epistemological Identity Theory: Reconceptualizing Commitment as Self-Knowledge.” Sociological Spectrum 26, no. 5 (2006): 491–517. https://doi.org/10.1080/02732170600786208.

Dewey, John. How We Think. Lexington, MA: D.C. Heath & Co., 1910.

Hardwig, John. “Epistemic dependence.” Journal of Philosophy 82, no. 7 (1985), 335–349. https://doi.org/10.2307/2026523.

Heinrichs, Bert, and Sebastian Knell. “Aliens in the Space of Reasons? On the Interaction Between Humans and Artificial Intelligent Agents.” Philosophy & Technology 34 (2021): 1569–1580. https://doi.org/10.1007/s13347-021-00475-2.

Ihde, Don. Technology and the Lifeworld: From Garden to Earth. Bloomington: Indiana University Press, 1990.

Kahneman, Daniel. Thinking, Fast and Slow. New York: Farrar, Straus and Giroux, 2011.

Kelly, Gregory J., and Peter Licona. “Epistemic Practices and Science Education.” In History, Philosophy and Science Teaching: New Perspectives, edited by Michael R. Matthews, 139–165. Cham: Springer Verlag, 2018.

Kestin, Greg, Kelly Miller, Anna Klales, Timothy Milbourne, and Gregorio Ponti. “AI tutoring outperforms in-class active learning: an RCT introducing a novel research-based design in an authentic educational setting.” Scientific Reports 15 (2025), 17458. https://doi.org/10.1038/s41598-025-97652-6

Kosmyna, Nataliya, Eugene Hauptmann, Ye Tong Yuan, Jessica Situ, Xian-Hao Liao, Ashly Vivian Beresnitzky, Iris Braunstein, and Pattie Maes. “Your Brain on ChatGPT: Accumulation of Cognitive Debt when Using an AI Assistant for Essay Writing Task.” arXiv (2025). https://arxiv.org/abs/2506.08872.

Lynch, P. Michael. Know-it-All Society: Truth and Arrogance in Political Culture. New York, NY: WW Norton, 2019.

Nguyen, C. Thi. “Echo Chambers and Epistemic Bubbles.” Episteme 17, no. 2 (2020): 141–161. https://doi.org/10.1017/epi.2018.32.

Pataranutaporn, Pat, Ruby Liu, Ed Finn, and Pattie Maes. “Influencing human–AI interaction by priming beliefs about AI can increase perceived trustworthiness, empathy, and effectiveness.” Nature Machine Intelligence 5 (2023): 1076–1086. https://doi.org/10.1038/s42256-023-00720-7.

Rosenberg, Louis. “The Manipulation Problem: Conversational AI as a Threat to Epistemic Agency.” arXiv (2023). https://doi.org/10.48550/arXiv.2306.11748.

Sellars, Wilfrid. Science, Perception, and Reality. London: Routledge and Kegan Paul, 1956.

Shoemaker, David. “Attributability, Answerability, and Accountability: Toward a Wider Theory of Moral Responsibility.” Ethics 121, no. 3 (2011): 602–632. https://doi.org/10.1086/659003.

Sperber, Dan, Fabrice Clement, Christophe Heintz, Olivier Mascaro, Hugo Mercier, Gloria Origgi, and Deirdre Wilson. “Epistemic Vigilance.” Mind & Language 25, no. 4 (2010): 359–393. https://doi.org/10.1111/j.1468-0017.2010.01394.x.

Strahovnik, Vojko. “Uvod v vrlinsko epistemologijo [Introduction to Virtue Epistemology].” Analiza 8, no. 3 (2004), 101–118.

Strahovnik, Vojko. “Humility, religions, and dialogue.” Poligrafi 22, no. 87/88 (2017): 3–21. https://ojs.zrs-kp.si/index.php/poligrafi/issue/view/32.

van Woudenberg, Rene, Chris Ranalli, and Daniel Bracker. “Authorship and ChatGPT: A Conservative View.” Philosophy & Technology 37, 34 (2024). https://doi.org/10.1007/s13347-024-00715-1.

Verbeek, Peter-Paul. What Things Do: Philosophical Reflections on Technology, Agency, and Design. University Park: Pennsylvania State University Press, 2005.

West, J. Elise. “Perry’s Legacy: Models of Epistemological Development.” Journal of Adult Development 11, no. 2 (2004). https://doi.org/10.1023/B:JADE.0000024540.12150.69.

Xu, Ruiyun Rayna, Yue Feng, and Hailiang Chen. “ChatGPT vs. Google: A Comparative Study of Search Performance and User Experience.” arXiv:2307.01135. https://doi.org/10.48550/arXiv.2307.01135.

Zagzebski, Linda. Virtues of the Mind. Cambridge, MA: Cambridge University Press, 1996.

Zimmerman, Anne, Joel Janhonen, and Emily Beer. “Human/AI relationships: challenges, downsides, and impacts on human/human relationships.” AI Ethics 4 (2023): 1555–1567. https://doi.org/10.1007/s43681-023-00348-8.

Žalec, Bojan. “Ali je umetna inteligenca inteligenca v pravem pomenu besede?: vprašanje psihičnih značilnosti in splošnosti [Is artificial intelligence an intelligence in the true sense of the word?: the issue of mental characteristics and generality].” Bogoslovni vestnik 83, no. 3 (2023), 813–823. https://doi.org/10.34291/BV2023/04/Zalec.

Objavljeno

2025-12-18

Kako citirati

Strahovnik, Vojko, in Mateja Centa Strahovnik. 2025. „Pogovarjanje in razmišljanje Z Umetno Inteligenco: Kako Klepetalni Roboti predrugačijo Spoznavno Identiteto in Vrline“. Poligrafi 30 (119/120):75-95. https://doi.org/10.35469/poligrafi.2025.510.