Staroselske kozmologije v okviru novih epistemoloških in političnih teženj globalnega juga
DOI:
https://doi.org/10.35469/poligrafi.2021.302Ključne besede:
človek-narava, staroselec, pačamamizem, ekologija, razvojPovzetek
Bistvena razlika med staroselskimi verstvi in svetovnimi religijami je v pojmovanju odnosa »človek – narava«. Staroselska verstva dojemajo človeka kot enakovrednega akterja pri vzpostavljanju kozmične harmonije, torej ga postavljajo ob bok vsem drugim živim in neživim bitjem stvarstva, medtem ko ga svetovne religije umeščajo v središče sveta. Krščansko religiozno izročilo na eni strani ter kartezijanski ontološki dualizem in metodološki empirizem na drugi so močno vplivali na razvoj zahodnjaške znanstvene misli. Družbene in humanistične vede so v zadnjih desetletjih naredile velik korak – prispevale so k novim razlagam globalnih ekonomskih in socialnih zakonitosti ter hibridizacije etničnih identitet in začele tesneje sodelovati z empiričnimi znanostmi. Problem nastane, ko je zaradi lastne zazrtosti katera koli druga vrsta znanja diskvalificirana kot »neznanstvena«, »lokalna«, »romantična«, nepopolna. V začetku 21. stoletja je staroselska kozmologija vstopila v politični diskurz in ideologijo številnih socialnih gibanj globalnega Juga. Na podlagi primerjalne analize treh konkretnih staroselskih kozmoloških in religioznih modelov (odnos človek – narava) želi članek opozoriti na potrebo po pluralizmu miselnih konceptov in družbenih praks.
Literatura
Aramoni Calderón, Dolores. Los refugios de lo sagrado. Religiosidad, conflicto y resistencia entre los zoques de Chiapas. México, D.F.: Consejo Nacional para la Cultura y las Artes, 1992.
Centro de Documentación e Información Bolivia, »Indígenas: Quién gana, quién pierde: Datos comparativos de la poblacion indígena censos de población, 2001 y 2012.« Dostop 10. oktober 2021, https://www.cedib.org/wp-content/uploads/2013/08/Tabla-Poblacion-Indigena1.pdf.
Constitución de la Republica del Ecuador 2008. https://www.oas.org/juridico/pdfs/mesicic4_ecu_const.pdf.
Declaracion de Cocoyoc, 21. avgust–29. september 1978, https://repositorio.cepal.org/bitstream/handle/11362/34958/S7800686_es.pdf?sequence=1&isAllowed=y.
de la Vega, Garcilaso Inca. Los Comentarios Reales de los Incas. Tomo I. Lima: Editorial Universo, S.A, 1967.
Eliade, Mircea. The Sacret and the Profane. The Nature of Religion. New York: A Harvest Book, 1963.
Escobar, Arturo. »Imagining a Post-development Era? Critical Thought, Development and Social Movements.« Social Text 31/32 (1992): 20–56. https://www.jstor.org/stable/466217.
Escobar, Arturo. Cultura, ambiente y Política en la Antropología Contemporránea. Bogota: Instituto Colombiano de Antropología, 1999.
Escobar, Arturo. »¿‘Pachamamicos’ y ‘Modérnicos’?.« Politica y Economía. Miradas Latinoamericanas Heterodoxas. Montevideo: CLAES D3E, 25. maj 2010. http://www.politicayeconomia.com/2010/05/%C2%BFpachamamicos-versus-modernicos/.
Esteva, Gustavo. »Development.« V The Dictionary of Development. A Guide to Knowledge as Power, uredil Wolfgang Sachs, 1–23. London: Zed Books, 2010.
Garcia Quintanilla, Alejandra. »El dilema de Ah kimsah K’ax, ‘el que mata al monte’: significados del monte entre los mayas milperos de Yucatan.« Mesoamérica 39 (junij 2020): 255–285.
Giraldo, Omar Felipe. »El discurso moderno frente al ‘pachamamismo’: La metáfora de la naturaleza como recurso y el de la Tierra como madre.« Polis, Revista de la Universidad Bolivariana 11, št. 33 (2012): 1–11. https://journals.openedition.org/polis/8502.
Grušovnik, Tomaž. »Nepripoznanje trpljenja živali: eksistencialni razlogi.« Poligrafi 20, št. 79/80 (2015): 187–208. https://www.zrs-kp.si/wp-content/uploads/2018/06/Poligrafi-79-80_TRPLJENJE.pdf.
Gudynas, Eduardo. »Debates on development and its alternatives in Latin America. A brief heterodox guide.« V Beyond Development. Alternative visions from Latin America 2. izd., uredili Miriam Lang in Dunia Mokrani, 15–40. Quito, Amsterdam: Rosa Luxemburg Foundation/Transnational Institute, 2013.
Gudynas, Eduardo. »Perú: Ministerio del ambiente debe hablar con la naturaleza y no con el mercado.« Foro Público Alternativas al Extractivismo. Los retos del nuevo gobierno, Lima, 14. junij 2016 (videoposnetek referata: na Red GE). http://naturerightswatch.com/peru-ministerio-del-ambiente-debe-hablar-con-la-naturaleza-y-no-con-el-mercado/.
Gudynas, Eduardo. »¿Por qué Bolivia no reconoce los derechos de la Naturaleza?« Nature Rights Watch. Nature is a Subject of Rights. Montevideo, CLAES D3E, 8. junij 2018. https://naturerightswatch.com/por-que-bolivia-no-reconoce-los-derechos-de-la-naturaleza.
Harvey, Graham. »Razumevanje domorodskih religij.« V Verstva sveta, 3. izd., uredil Christopher Partridge, 100–104. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009.
»Implementing the ILO indigenous and tribal peoples Convention No. 169. Towards the inclusive, sustainable and just future.« International Labour Organization, 3. 2. 2020. https://www.ilo.org/global/publications/books/WCMS_735607/lang--en/index.htm.
»INEGI. Perfil sociodemográfico de la población hablante de maya 2005.« INEGI, XII Censo General de Población y Vivienda 2000. http://internet.contenidos.inegi.org.mx/contenidos/productos/prod_serv/contenidos/espanol/bvinegi/productos/censos/poblacion/poblacion_indigena/leng_indi/PHLI.pdf.
Instituto Nacional de Estadistica e Informática (INEI). III Censo de Comunidades Nativas 2017, Tomo I. Lima: INEI, 2008. https://www.inei.gob.pe/media/MenuRecursivo/publicaciones_digitales/Est/Lib1598/TOMO_01.pdf.
Kubik, Gerhard. »West African and African-American concepts of vodu and òrìşà.« V Afro-Caribbean Religions 2: Voodoo, uredil Manfred Kremser, 17–34. Wien: WUV/Universitätsverlag, 2000.
Lang, Miriam. »Crisis of civilisation and challenges for the left.« V Beyond Development. Alternative visions from Latin America, 2. izd., uredili Miriam Lang in Dunia Mokrani, 5–13. Quito, Amsterdam: Rosa Luxemburg Foundation/Transnational Institute, 2013.
Lévi-Strausse, Claude. Totemizam danas. Beograd: Biblioteka XX vek, Prosveta, 1979.
Ley de Derechos de la Madre Tierra, 21. december 2010. https://bolivia.infoleyes.com/norma/2689/ley-de-derechos-de-la-madre-tierra-071.
Lopez Austin, Alfredo. Cuerpo Humano e Ideología. Las concepciones de los antiguos nahuas. México, D.F.: UNAM Instituto de Investigaciones Antropológicas, 1984.
Martínez, Gabriel. »Saxra (diablo) / Pachamama; Música, tejido, calendario e identidad entre los jalq’a.« Estudios Atacameños 21(2001): 283–309. https://www.jstor.org/stable/25671165.
Ortiz, Fernando. La Africanía de la música folklórica de Cuba. Los bailes y el teatro de los negros en el folklore de Cuba. Habana: Editora Universitaria, 1965.
Poredoš, Miha. »Fiesta de Mamacha Cocharcas. Darovanje in vzajemnost med marijanskim praznovanjem Device Kočarkanske v Sapallangi v Peruju.« Etnolog 23 (2013): 127–151. https://www.etno-muzej.si/sl/etnolog/etnolog-23-2013/fiesta-de-mamacha-cocharcas-darovanje-in-vzajemnost-med-marijanskim-praznovanjem-device-kocarkanske.
Pineda, Ginett. »Rescatando a la Pachamama.« Doktorska disertacija, University of Wisconsin, 2018.
Prada, Raúl. »Buen vivir as a model for state and economy.« V Beyond Development. Alternative visions from Latin America, 2. izd., uredili Miriam Lang in Dunia Mokrani, 145–158. Quito, Amsterdam: Rosa Luxemburg Foundation/Transnational Institute, 2013.
Puma de Ayala, Waman: Nueva Crónica y buen Gobierno, 1615. http://www5.kb.dk/permalink/2006/poma/242/en/image/.
Simbaña, Floresmilo. »El sumak kawsay como proyecto político.« V Más Allá del Desarrollo, uredili Miriam Lang in Dunia Mokrani, 219–226. Quito: Fundación Rosa Luxemburg/Ediciones Abya Yala, 2011.
Sušnik, Branislava. »Totemizem in šamanizem pri Čamakokih.« V Zgodovinski zbornik, uredil Marijan Marolt, 198–209. Buenos Aires: Slovenska kulturna akcija, 1959.
Sušnik, Branislava. Tendencias Psicosociales y verbomentales Guaycurú – Maskoy – Zamuco. Ensayo Analítico. Asunción: Museo Etnográfico Andrés Barbero, 1998.
Sušnik, Branislava. El Rol de los Indígenas en la Formación y en la vivencia del Paraguay, 3. izd. Asunción: Editora Intercontinental, 2011.
Sveto pismo stare in nove zaveze. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije, 1996.
Terán, Silvia, in Christian Rasmussen. La milpa de los mayas. La agricultura de los mayas prehispánicos y actuales en el noreste de Yucatán, 2. izd. Mérida: UNAM in Universidad de Oriente, 2009. https://www.cephcis.unam.mx/wp-content/uploads/2020/04/milpa-de-los-mayas.pdf.
Terčelj, Marija Mojca. Sokejska kozmologija kot interpretacijski model in kot predmet etnološke (antropološke) razlage. Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2000.
Terčelj, Marija Mojca. »Etnologija in antropologija med akademizmom in aplikativnostjo. Analiza socialnih in ekonomskih politik za staroselsko prebivalstvo Latinske Amerike«, Etnolog 29 (2019): 85–111. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NP6IHU2Z/?language=slo.
United Nations. Report of the United Nations Conference on the Human Environment. Stockholm, 5–16. junij 1972. https://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/CONF.48/14/REV.1.
WECD. Report of the World Commission on Environment and Development: Our Common Future, 1987. http://www.un-documents.net/our-common-future.pdf.
Zanardini, José in Walter Biedermann. Los Indígenas del Paraguay, 3. izd. Asunción: Editoral Servilibro, 2019.
Zizumbo Villareal, Daniel, in Paulino Sima. »Practicas de roza-tumba-quema en la agricultura maya-yucateca y su papel en la regeneración de la Selva.« V Medio ambiente y comunidades indígenas del Sueste, uredil Rodolfo Uribe, 149–169. Villahermosa: Gobierno de Tabasco y Unesco, 1988.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Open Access Policy and Copyright
This journal provides immediate open access to its content on the principle that making research freely available to the public supports a greater global exchange of knowledge. Users are allowed to read, download, copy, distribute, print, search, or link to the full texts of the articles, or use them for any other lawful purpose, without asking prior permission from the publisher or the author.
Authors who publish with this journal agree to the following terms:
- Authors retain copyright and grant the journal right of first publication with the work simultaneously licensed under the terms of the Creative Commons Attribution license (CC BY) that allows others to share the work with an acknowledgement of the work’s authorship and initial publication in this journal.
- Authors grant the publisher commercial rights to produce hardcopy volumes of the journal for sale to libraries and individuals.
- Authors are able to enter into separate, additional contractual arrangements for the non-exclusive distribution of the journal’s published version of the work (e.g., post it to an institutional repository or publish it in a book), with an acknowledgement of its initial publication in this journal.
