Religija in narava v luči Rosove teorije resonance
DOI:
https://doi.org/10.35469/poligrafi.2021.298Ključne besede:
resonanca, odtujitev, Hartmut Rosa, religija, narava, osi vertikalne resonance, antropološka potreba po odzivu, resonanca z naravoPovzetek
Nemški sociolog Hartmut Rosa je razvil celostno teorijo resonance, ki je teorija našega odnosa do sveta. Ta teorija je v zadnjih letih vzbudila veliko zanimanja ne samo med sociologi, ampak tudi med predstavniki drugih humanističnih in družboslovnih disciplin, vključno s predstavniki znanosti o religiji. Zato avtor meni, da je o njej vredno razpravljati. V članku se ukvarja z religijo in naravo v luči Rosove teorije. Rosa religijo in naravo razume kot dve od glavnih osi in področij človekovega iskanja vertikalne resonance v moderni. V delu o religiji avtor predstavi Rosovo stališče, da je bistvo religije človekova potreba po odzivu. V luči teorije resonance osvetli fenomene kot so molitev, čaščenje, verski obredi, nekateri prazniki (božič) in greh. Kot še posebno relevantne mislece in ustvarjalce poudari Schleiermacherja, Bubra, Gerhardta, Luthra in Camusa. Na tej osnovi osvetli eksistencialno nasilje, ki izvira iz potrebe po resonanci in zavračanju odtujitve kot njenega nasprotja. V delu o naravi se posveti predvsem problemom, ki ovirajo modernega človeka pri njegovem prizadevanju, da bi izpolnil svoje hrepenenje po resonanci z naravo. Pojasni Rosovo tezo, da je ekološka kriza v svojem temelju in izvoru eksistencialna in kulturna kriza, ne pa kriza virov. V sklepu izpelje ugotovitve, ki zadevajo pomen religije in strah sodobnega človeka pred izgubo resonance.
Literatura
Buber, Martin. The Legend of the Baal-Shem. London: Horovitz Publishing, 1955.
Buber, Martin. Ich und Du. Stuttgart: Reclam, 1995.
Buber, Martin. Between Man and Man. London: Routledge & Kegan Paul, 2002.
Camus, Albert. »Mit o Sizifu: esej o absurdnem.« V Mit o Sizifu; Uporni človek, Albert Camus, 13–135. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Friedman, Maurice. Martin Buber‘s Life and Work. The Early Years 1878–1923. New York: E. P. Dutton, 1981.
Greene, Brian. The Elegant Universe. New York: W. W. Norton, 1999.
Hübner, Jörg. »Reich-Gottes-Hoffnung als Auferstehung-Resonanz. Hartmut Rosas Resonanzkonzept ins Gespräch gebracht: ein theologisches Experiment.« Evangelische Theologie 81, št. 3 (2021): 223–236. https://doi.org/10.14315/evth-2021-810307.
Kepler, Johannes. The Harmony of the World. Prevedel Charles Glenn Wallis. Čikago: Encyclopedia Britannica, 1952.
Kläden, Tobias in Michael Schüßler, ur. Zu schnell für Gott? Theologische Kontroversen zu Beschleunigung und Resonanz. Freiburg et al.: Herder, 2017.
Klun, Branko. »Rezilienca in resonanca: v iskanju nove drže do sveta.« Bogoslovni vestnik 80 (2020): 281–292. https://doi.org/10.34291/BV2020/02/Klun.
Laube, Martin. »‘Eine bessere Welt ist möglich.’ Theologische Überlegungen zur Resonanztheorie Hartmut Rosas.« Pastoraltheologie 107, št. 9 (2018): 356–370. https://doi.org/10.13109/path.2018.107.9.356.
Mieth, Dietmar. »Dynamische Stabilisierung und resonante Weltbeziehung.« V Resonanz. Im interdisziplinären Gespräch mit Hartmut Rosa, uredil Jean-Pierre Wils, 179–187. Baden-Baden: Nomos, 2019.
Pascal, Blaise. Misli. Celje: Mohorjeva družba, 1986.
Peters, Christian Helge in Peter Schulz, ur. Resonanzen und Dissonanzen. Hartmut Rosas kritische Theorie in der Diskussion. Bielefeld: transcript Verlag, 2017.
Rosa, Hartmut. Resonanz. Eine Soziologie der Weltbeziehung. Berlin: Suhrkamp, 2016.
Rosa, Hartmut. »Gelingendes Leben in der Beschleunigungsgesellschaft. Resonante Weltbeziehungen als Schlüssel zur Überwindung der Eskalationsdynamik der Moderne.« V Zu schnell für Gott? Theologische Kontroversen zu Beschleunigung und Resonanz, uredila Tobias Kläden in Michael Schüßler, 18–51. Freiburg, Basel, Dunaj: Herder, 2017.
Rosa, Hartmut. Unverfügbarkeit. Dunaj: Residenz Verlag, 2018.
Rosa, Hartmut. »Resonanz als Schlüsselbegriff der Sozialtheorie.« V Resonanz. Im interdisziplinären Gespräch mit Hartmut Rosa, uredil Jean-Pierre Wils, 11–30. Baden-Baden: Nomos, 2019a.
Rosa, Hartmut. »Zur Kritik und Weiterentwicklung des Resonanzkonzepts.« V Resonanz. Im interdisziplinären Gespräch mit Hartmut Rosa, uredil Jean-Pierre Wils, 191–212. Baden-Baden: Nomos, 2019b.
Rosa, Hartmut. Resonance: A Sociology of our Relationship to the World. Cambridge & Medford: Polity Press, 2019c.
Rosa, Hartmut. The Uncontrollability of the World. Cambridge, Združeno kraljestvo in Medford, MA, ZDA: Polity Press, 2019d.
Rosa, Hartmut. »‘Human beings are first and foremost resonant beings.’ Interview with Professor Hartmut Rosa of Universität Jena and director of Max-Weber-Kollegs made by Dioga Silva Corrêa, Gabriel Peters and João Lucas Tziminadis.« Civitas 21, št. 1 (2021): 120–129. https://doi.org/10.15448/1984-7289.2021.1.39974.
Rosa, Hartmut in Christoph Henning, ur. The Good Life Beyond Growth: New Perspectives. New York et al.: Routledge, 2019.
Rosenstock, Roland. »‘Etwas, was nicht ist und doch nicht nur nicht ist.’ Konturen einer resonanzsensiblen Theologie im Gespräch mit Hartmut Rosa«. Pastoraltheologie 107, št. 9 (2018): 401–407. https://doi.org/10.13109/path.2018.107.9.401.
Schleiermacher, Friedrich. O religiji: govori izobraženim med njenimi zaničevalci. Ljubljana: KUD Logos, 2005.
Schilpp, Paul Arthur in Maurice Friedman, ur. The Philosophy of Martin Buber. La Salle, Illinois: Open Court, 1991.
Sloterdijk, Peter. Bubbles: Spheres I. Los Angeles: Semiotext(e), 2011.
Taylor, Charles. A Secular Age. Cambridge, MA in London, Anglija: The Belknap Press of Harvard University Press, 2007.
Wils, Jean-Pierre, ur. Resonanz. Im interdisziplinären Gespräch mit Hartmut Rosa. Baden-Baden: Nomos, 2019.
Žalec, Bojan. »Resonance as integral part of human resilience«. XLinguae 14, št. 3 (2021): 139–149. https://doi.org/10.18355/XL.2021.14.03.13.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Open Access Policy and Copyright
This journal provides immediate open access to its content on the principle that making research freely available to the public supports a greater global exchange of knowledge. Users are allowed to read, download, copy, distribute, print, search, or link to the full texts of the articles, or use them for any other lawful purpose, without asking prior permission from the publisher or the author.
Authors who publish with this journal agree to the following terms:
- Authors retain copyright and grant the journal right of first publication with the work simultaneously licensed under the terms of the Creative Commons Attribution license (CC BY) that allows others to share the work with an acknowledgement of the work’s authorship and initial publication in this journal.
- Authors grant the publisher commercial rights to produce hardcopy volumes of the journal for sale to libraries and individuals.
- Authors are able to enter into separate, additional contractual arrangements for the non-exclusive distribution of the journal’s published version of the work (e.g., post it to an institutional repository or publish it in a book), with an acknowledgement of its initial publication in this journal.
